nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
zdaj z zaprtimi očmi vse vidi, tudi sliši, čeprav seveda nekoliko po svoje, nekoliko je podobno slikam,ki jih pozna iz knjig, petju iz cerkve, tu se ne moti kaj dosti, slika pa je iz paradiža, videla jo jo je mnogokrat, tam gola in stojita sredi gozda, polno je ovijalk in listja in korenin in prijaznih živali, lepo je moralo biti, zmeraj bi bilo, ko ne bi bilo tistega jabolka, takšen svet je tam v Indijah, pod slapovi, na rdeči ravnici, o kateri pripoveduje.
ne ve, kakšen svet je bil, dokler niso prišli jezuiti, ne ve, ali je bil paradiž, vsekakor so živeli zunaj božje milosti, brez cerkva in cerkvenega petja, pot v odrešenje jim je bila zaprta, ali so lahko živeli, taki kot so bili, brez božje milosti? Da ne pomisli na to, kako so živeli tudi brez strehe na glavo, brez plugov in motik, brez čred govedi in klavnic, brez tkalnic in kovačij, brez arkebuz in mušket, brez topov brata Klugerja, slabo so se branili s tistimi loki in puščicami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani