nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Učil sem jih,, ne samo branja in pisanja, ampak tiste najbistrejše buče, ki smo jih izbrali, tiste, ki niso postali zidarji, tkalci ali poljedelci, tiste smo učili tudi latinsko, igrali so na orgle in peli Pater noster lepše, kot smo ga mi v kolegiju v Ljubljani. je navdušena: tudi psalme? Tudi psalme, pater jih je naučil peti lepše, kot poje katerikoli dunajski zbor, naučil jih je igrati na orgle, trombe in čembalo. vstane in hodi sem in tja, njegove oči so naenkrat odsotne, ne vidi spomladanskega cvetja in loke ob robu jase, ne vidi zasneženih gora, ki sta jih pustila za sabo, včasih se mi zdi, razvneto govori, kakor da je tam hodil nekdo drug, po tisti širni pokrajini, ki se imenuje Misiones, kakor smo jo mi poimenovali, se pravi prvi jezuiti, Španci, ki so prišli tja, čeprav je to samo ime, kajti takšna je ta zemlja od nastanka sveta: rdeča, velika ravnica, čez katero teče široka Paraná in manjše reke Iguazú, Piratini,, potoki, ki jim ne vem imena, široka ravnica je kot z
zelenim vencem obdana z neskončnimi gozdovi, v katerih živijo ptice živih barv in strahotno hitre zveri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani