nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Včasih so Indijanci živeli v gozdovih, reče, živeli so od lova in nabiranja sadežev, po našem prihodu so začeli obdelovati zemljo, kakor jo obdelujejo kmetje pri nas, zakaj to smo jih naučili, kakor smo jih naučili skrbeti za velike črede živali, graditi najlepše cerkve, kar smo jih tudi naučili, igrati na orgle, peti korale in moliti očenaš in zdravamarijo, kakor ju moliš ti, in tudi to smo jih naučili kakor dobre in pametne otroke, kajti bili so odprtih src in glav. Ampak človeškega mesa, se dvigne na komolce, človeškega mesa pa ne jejo več...? se smeje, ne vem, ali so ga kdaj jedli, reče, a se ne čudi preveč njenemu vprašanju, to je čas, ko krožijo zgodbe, vsi hočejo vedeti o deželah, kjer še zmeraj živijo drugačni ljudje, v zgodbah je veliko resničnega in še več izmišljenega, nič čudnega, maloljudi je bilo tam, malo jih je plulo čez velika morja, veliko manj, kakor jih je videlo Kompostelo, Kelmorajn ali celo Sveto deželo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani