nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Naj kiparji in zidarji, ki gradijo binkoštni obok v, mirno nadaljujejo svoje delo, naj vojaki Cardenal, in Kluger preizkusijo svoj kanon, potrebovali ga bodo, vsi ga bomo potrebovali, od tistih krivulj, po katerih letijo granate, bo marsikaj odvisno, a superior Inocenc Herver in pater nadaljujeta svojo pot, zajahala sta težke tovorne konje, zdaj se počasi zibljeta na sedlih po gozdni poti, ki se čez čas odpre proti reki v daljavi. Nekaj miru potrebujem, pravi oče Inocenc, pueblo je tako nemiren, zmeraj se kaj važnega dogaja, človek bi mislil, da bo imel v misijonih mir, ste vi tudi tako mislili, pater, jaz že, mislil sem, da bom veliko bral in veliko krščeval, da bom vodil tako majhno državo, na to nisem mislil. Če sem odkrit, reče in si zakrije oči od bleščave z rečne površine, sem pričakoval, da bo vsa ta reč bolj divja, in ko sem prišel, sem videl, da Gvaraníji vse skupaj pravzaprav sami vodijo, česa takega res nisem pričakoval.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani