nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Videl je palače in cerkve iz rdečega kamna, estancije z velikanskimi čredami krav, videl je, kako vlečejo gradbeni les iz gozda in ga nalagajo na ladje, pampo in mraz v spodnjem ter gozdove in vodovja v gornjem delu neskončne pokrajine, obdelana polja in orodjarne v pueblih, tkalnice in šivalnice oblek, orožarne, knjižnice, kiparske delavnice in glasbeni konservatorij. Bil je sredi velikanskega dela, ki so ga opravili jezuiti, ki ga je opravila Družba Jezusova, mnogi pred njim, stoteri, morda tisoči jezuitov, med njimi njegovi kranjski rojaki.
Ko je prišel v, ga je sprejel superior Inocenc Herver, ljubi rojak, mu je rekel, s svojimi šibkimi rokami ga je pritisnil na prsi, stisnil ga je k sebi, je čutil, kako mu utriplje staro srce, zagvišno ste utrujeni, je rekel po domače, čaj vas bo poživil, ponudil mu je čaj, ali je kaj snega na Kranjskem? moje oči so pozabile, kakšna je belina snega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani