nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Vse je bilo preprosto in blago, ljudje so bili vedri in ljubeznivi kot otroci, videl je Gvaraníje, ki so živeli v pueblih, a tudi one, ki se niso hoteli pridružiti križu, divje ljudi, na pol gole, iz Charrua, Macetone in Camba; toda še bolj kot nad stvarmi, ki jih je pričakoval, je strmel nad malo kopijo evropskega krščanskega sveta, ki je tukaj med Gvaraníji in z njihovo pomočjo zrasla iz nič. In bilo je toplo, nikjer ni bilo mraza, ki ga je mučil v turjaškem gozdu, ko je bilo treba vlačiti drevje, ki ga je mučil v hiši jezuitov in v kolegiju, v knjižnicah in cerkvah, v času noviciata vsako jutro do kosti. Pozimi tukaj sploh ni snega, na to se človek težko navadi, pač pa dolga deževja, nalivi, upognjene krošnje dreves v vetru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani