nova beseda iz Slovenije

Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:

Med dva tisoč Gvaraníji in petdesetimi jezuiti v se prebuja brat Jezusove družbe,, kakor bo zapisal v kroniko bibliotekar brat Ramón, skoraj leto dni je že tu, njegova prva postaja je bil Ignacio Miní, zdaj je že skoraj leto dni v, Ignacio je veliko naselje, čeprav se imenuje Miní, tako zato, ker so Gvaraníji skupaj z jezuiti stari Ignacio že zdavnaj zapustili pred napadi portugalskih naseljencev in ustanovili novo naselbino, lahko se ji reče tudi Ignacio Guazú, zakaj v gvaraníjskem jeziku guazú pomeni mali, za in za Ignacio pa v tem jeziku ni besed, ni jih bilo, Gvaraníji so postali sveti inpostali so Ignacijevi, ko so prišli očetje z molitvenikom v eni in mačeto v drugi roki, kakor so se radi šalili na svoj račun, prišli so pred mnogimi, pred davnimi leti, je iz skupine zadnjih; dopotoval je s patri iz mnogih evropskih dežel preko španskih pristanišč in Buenos Airesa, tako rekoč od spodaj navzgor po kontinentu, od zgoraj navzdol niso mogli, tam so bili portugalski bandeirantes, nevarni sovražni vojaki, izurjeni v krutosti davnih naseljencev, bil je med poslednjimi, ki so prišli, da bi okrepili prvo bojno legijo Jezusove vojske, od vseh strani ogrožene evangelijske republike.

Nikoli v življenju ne bo pozabil teh juter, to so bila čisto druga jutra kakor ona v Ljubljani, bila so vedra jutra, čeprav je takrat nad misijoni že ležal preteč surove vojske, ki se je imenovala bandeira, prave vojske, ne one vojske nevidnega zla, s katero se jezuiti znajo boriti z molitvijo in ki ji znajo zoprvati tudi Gvaraníji s svojimi starimi gozdnimi zaklinjanji, kadar očenaš ne pomaga, preteč surove portugalske soldateske, o kateri je vse zvedel že na dolgi plovbi, strašne prostovoljske milice, ki ustreli, nabode na sulico, odseka roko, tudi glavo, če se jim zdi, da še ni bilo dovolj strašno in krvavo. Kljub grozeči nevarnosti so bila to vedra jutra in še mnoga leta pozneje mu bo vsako jutro v glavi tolkel ta vedri boben, ki ni bil vojaški, temveč boben dramila, boben, ki je prebujal ljudi k molitvi in delu, ptiče k petju in toplo sonce k božanju.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA