nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zdaj, spomladi leta Gospodovega tisoč sedemsto petinpetdeset, samo štiri leta pozneje, razločno sliši vsako besedo, ki je bilatam izgovorjena, v mrzli sobi, davnega mrzlega decembrskega dne. Samo štiri leta pozneje je vse drugače, za celo življenje stvari je za njim, bojeval se je, za duše in za Družbo, sklonil je glavo, velikokrat, vse je storil, kar je mogel storiti, dokler je ni več mogel, skloniti glave, dokler se nazadnje ni znašel v trebuhu neke portugalske ladje, ki ga je peljala v umazano Lizbono. Kje je zdaj Ignacio Miní, kje so in, kje v nebesih je mala Teresa, kaj dela brat in kje daleč je kapela svetega Ksaverija, od koder ga je Gospodova volja poslala na to daljno pot, v veliko preizkušnjo, ki jo vsaj s stališča Družbe, a tudi svojih zaobljub, ni prav dobro prestal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani