nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tisti popoldan se je odločila, da jeseni ne bo dočakala tukaj, tudi poletja ne, odločila se je, da bo odšla.
Zvečer je stala pred vrati in gledala očeta, ki je skupaj s hlapcem jezdil s polja, po prašni cesti, gledala je ta znani prizor, v kateremsta bili silhueti obeh jezdecev vse večji, za hip sta izginili za bukovim gozdičkom, ki je ločeval poslopja pristave od širokih polj, kmalu zatem pa sta že hrupno razjahala pred hlevi, oče je s svojim mirnim ukazovalnim glasom dajal še neka navodila, potem je, utrujen, prašen in zadovoljen, z naglimi gibi vlekel vodo iz vodnjaka, jo natočil v vrč, hlastno, zadovoljno pil z dolgimi požirki. Stopila je k njemu, počakala, da je izpil in se oddihal, rekla je, da bo šla z romarji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani