nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
A vsako jutro jo bo tu, na steni, čakalo ogledalo, tudi umivalnik,, milo in dišave, a predvsem ogledalo. Ogledalo, ki je videlo vse, še velik in zoprn mozolj sredi hrbta, če se je prav postavila, bila je v letih, ko ne bi smelo biti več nobenih mozoljev, tudi na hrbtu ne. In vsak dan, ki bo prišel za jutranjim umivanjem in česanjem pred ogledalom, pred pogledom v njen vsak dan starejši obraz, v vsak dan ostrejše poteze, ki bodo vse bolj postajale poteze njenega očeta, bo prinesel tudi popoldan, drgnjenje bakrenih loncev, ropot kovinskih krožnikov v kuhinji pod njeno sobo, smejanja deklet, zlivanje vode v odpadno jamo na robu dvorišča, tiho pregibanje krošenj gozda na pobočju proti Svetemu Roku zgoraj na vrhu hriba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani