nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Začudeno sta gledala svojega sina, svojega nekdanjega sina, čemu pa naj se odpovesta, tej revščini, trem kravam, koščku gozda in travniku? Seveda nista mogla razumeti, nista vedela, da je svet velik, kar je vedel on, da mora biti človek še bolj ponižan, da je lahko ponižan, tudi če je revež, kakor hoče biti on sam, njun nekdanji sin, zato, ker hoče biti povišan, superior je bil zadovoljen z njim, tudi rektor kolegija, novic z zavihanimi rokavi se je odlikoval na vsakem koraku, njegova kandidatura je odlično napredovala, le tega ni nikomur povedal, da vse to sprejema in vse to opravlja tudi zato, ker bo nekoč opravil velika dela nekje drugje, na Kitajskem, tam so bile njegove misli, tam nekje ga je zares čakal Bog in vse tisto, kar bo moral, kar je hotel zanj opraviti.
Zmotil se je, če je mislil, da je mogoče vstopiti v Družbo z eno samo prikrito mislijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani