nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ko je s krpo v oteklih in rdečih rokah sredi mrzle zime pomival tla v kapeli Ksaverija, je prisilil svoje misli, da se niso vzpele čez hribe za mestom, da se niso spustile v turjaške soteske in tam srečale očeta, ki je imel prav take roke, ko je prav takrat vlačil les iz zimskega gozda. Kar je počel tisti človek, ki je bil nekoč njegov oče, ni imelo nobenega smisla, kar je počel sam, na kolenih, je bila vzgoja srca in vzgoja volje, ki bo služila visokemu namenu, ki mu že služi, četudi s krpo na mrzlih tleh, razlika je bila velikanska. Njegova volja je bila v službi Družbe od vsega začetka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani