nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Šla je v hospic, da bi sestro vprašala, kaj je ženski, ubogi revi, moč storiti v takem nesrečnem položaju? Ali naj zaupa svoje življenje človeku, ki se je zaobljubil čistosti in jo prekršil, kakor jo je seveda prekršila tudi sama, a ona se ni prav nič zaobljubila, nasprotno, hotela je, da se ta stvar vendar že enkrat zgodi, vendar ne tako, ne tako, ne s človekom, o katerem ne ve nič, ve, da je bil jezuit, morda je zbežal, morda ima kaj hudega na vesti, ponoči pogosto ne spi, njegove oči so nemirne in ustnice vroče, njegove roke so močne, ne bo se jim mogla upreti, ta reč bo šla naprej, če se takoj ne ločiod njega. Sestre ni bilo, stari je povedal, da se je odpeljala k materi prednici v Solnograd, je vedela, zakaj: da bi poročala o dveh romarjih, ki živita kakor mož in žena, čeprav to nista, ki v divjem zakonu grešita zoper vse božje in človeške postave tega sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani