nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Vedela je, da so to tisti mladi ljudje, ki pustijo vse, svoje premoženje, če ga imajo, darujejo Družbi Jezusovi, ki nočejo več videti ne očeta ne matere, ne brata ne sestre, ki so do zadnjega vlakna volje odločeni, da bodo delali za Družbo in z njo za visoko stvar vere. Tudi zanje, kakor za uršulinke, ni razumela, kaj je skrivnost njihovega življenja, ki ni življenje šole, gledaliških procesij ali dela v bolnicah, a vedela je dovolj, da je razumela eno stvar: to, kar se je tukaj začelo, ni dobro zanjo, tudi zanj ne, za, moškega, ki stoji pred njo in je bil vso noč ob njej, za katerega je mislila, da ji je najbližji na svetu, a je naenkratpopoln neznanec. V posteljo je šla z neznancem, zdelo se je, da ga tudi ljubi bolj, kakor se spodobi, če se v takšni zvezi sploh kaj spodobi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani