nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Čeprav bi, roko na srce, to mirno prenesla, morda si je to celo želela, to je bilo še huje, kakor če bi legla sporočenim moškim, huje kot stvari, ki so se ji dogajale ponoči na Dobravi, zoper katere pač ni mogla ugovarjati, ker so se zgodile proti njeni volji. To pa se je zgodilo po njeni volji, ustnice je približala razbeljeni žerjavici, poljub je bil ogenj sam, zdaj gori v njem. Zakaj ni ostala na Dobravi, je rekla skrita misel, ki je zdaj prišla na dan skozi njene široko odprte in začudene oči, zakaj ji tega ni povedal, zakaj je sploh šla na to pot, mar bi stala ob oknu in čakala, da bi se pav ozrl gor, da bi jo nečak barona vendar že enkrat ugledal kakor žensko, ki ga po svoje ljubi, čeprav ga tudi ne mara, a čaka ga, vsekakor ga čaka, o nesrečni dan, ko se je odločila, da ga ne bo več čakala.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani