nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Sama skrivnost samostanskega življenja, iz katerega so sestre prihajale, življenje v celicah in življenje jutranjih molitev v mrzlih cerkvah, ko vsi drugi ljudje še spijo, že to je bilo komaj doumljivo, kaj šele njihova zaobljuba, poroka z Zveličarjem, to je bilo nekaj tako temnega in nejasnega, da je bilo bolje o tem čim manj razmišljati, tudi kadar so se druga dekleta šepetaje šalile na račun blagih in hkrati strogih sester in njihovega večno samskegaživljenja, jih to ni napravilo bolj tukajšnjih in manj skrivnostnih. In zdaj je bil tukaj nekdo, ki je bil nekaj takega kot sestre uršulinke, in spala je z njim, ti moj Bog, kaj je storila, tu je nekdo, ki je nekoč med redovniki živel, kakor so živele sestre, ki jih je poznala, malo jo je streslo ob misli, da je bil njen rešitelj in ta, ki ga ima vsaj rada, ki je nanj naenkrat z vso močjo navezana, če ga že ne ljubi, kajti o ljubezni še ni bilo časa razmišljati, da je ta v svojem drugem življenju za samostanskimi zidovi ali vsaj v
svojem prejšnjem življenju, da je ta moški pravzaprav nekakšna sestra uršulinka, sicer moški, a prav tako zavezan z Zveličarjevim zakramentom, ki je iz sester uršulink naredil drugačne ženske, kot je bila in so bila vsa druga dekleta in žene. Rekel je sicer “bil sem”, torej ni več, a kaj to pomeni, to je še bolj zapleteno, ali so ga izključili, kaj je storil, da ni več, ali je koga ubil?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani