nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Človek, s katerim je legla, kakor ni legla še z nikomer doslej, ima na čelu nevidno znamenje zaobljube, zaobljube redovništva, čistosti in pokorščine, nevidne zveze z ljudmi in stvarmi, ki jih ne razume. Še sester uršulink, h katerim je hodila v šolo in jih je torej poznala, ni razumela. En del njihovega življenja je bila šola, učenje, vezenje, branje svetega pisma, razlage in maše, recitiranje psalmov in petje Marijinih pesmi, a vse to je bilo del tega sveta, sveta, v katerem so bil tudi oče, sestra, brat, vaški župnik, ulice, po katerih je hodila, peki in mesarji, ki so med potjo v šolo odpirali svoje trgovine, sveta, za katerega se je pripravljala, tja je skupaj z drugimi dekleti hodila zato, da bo pripravljena za ta svet, njena duša, njen razum in spretne roke za dom, za ženina, ki bo nekoč prišel, upala je, da bo to nečak barona.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani