nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zdaj so sedele sanje vsenaokrog in prežale nanjo. Poslušala je šumenje pomladanskega vetra, ki je razganjal oblake, zmeraj topleje je bilo, moči so se vrnile, poslušala je šum svoje krvi v prsih, v trebuhu, nabijanje v senceh. Slišala je njegovo dihanje, dihanje one noči na skednju, na Noetovi barki,dihanje, ki se je počasi in toplo plazilo skozi stene, pod pernico v posteljo, objemajoč njeno toplo, od celodnevnega ležanja in odhajajoče vročice pregreto telo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani