nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In zdaj je namesto novega miru, ki ga je iskal, našel še hujši nemir, ki ga ne razume, nemir, ki prihaja od ženske, ležeče na postelji za temi vrati, za okni, za vrati, skozi katera bi hotel, pa ne more, ker jih čuva strašna sestra. Sestra ve, da med tema osebama obstaja skrivna napetost, ve, kakšen nemir je zasedel njuni duši, njegovo jezuitsko pamet in vsako vlakno njegovega telesa, že takrat, že takrat, ko je ugledal Katarinin obraz ob romarskem ognju. Sem je prišel iskat tisti mir, ki ga je bil izgubil na daljnem kontinentu, v podpalubju neke galeje, na begu, v odpovedi, v razkolu s svojimi brati, iskal ga je med domačimi ljudmi, a komur je tako določeno, ga ne bo našel, že na poti ga je vleklo k njej, skušal je biti v njeni bližini, a to je bilo le redkomogoče, zakaj dekleta in ženske, ki niso imele mož, so potovale skupaj, očesa strogosti so svarila pred razvratom, ostre besede neprijetnih jezikavih bab so ga zaustavljale, kadar se ji je hotel približati pri kosilu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani