nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Potem je čutila, da jo je nekaj nalahno porinilo tja noter, pahniti jo bo treba v vodo, je slišala glas prejšnje noči, ker ne zna plavati, zato, zdelo se ji je, da jo je nekaj potisnilo z mehko roko uršulinke, ki je brala psalme, da je nekaj reklo z mehkim glasom tiste dobre nune, saj ne zna plavati, res ne znam plavati, je rekla, utonila bom. Kdo pa zna v tem času plavati, kaj šele, če je z Dobrave, tam so sami travniki in gozdovi, nobene globoke vode ni nikjer, voda me je zajela do grla, vodovje me obdaja, trava mi bo ovila glavo. Čutila je, da, tista mehka trava iz psalmov ji je ovijala glavo, konec je, ljuba moja mamica v nebesih, zdaj je konec, in tako sem mlada, utonila bom, tudi obupani pasji lajež, ki ga je še slišala, tudi to bo prekrila voda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani