nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Drug za drugim se vlečejo po deblu in skozi vejevje na drugo stran, tu je prehod, niže spodaj se na travnati polici dela jezero, dolinsko jezero, z veliko hitrostjo narašča voda, tu je zadnji prehod na višji del sveta, kjer sicer dere, a voda nigloboka kot spodaj, kjer že plavajo zavoji in mule, kjer se vleče na kopno ob pomoči svoje lepe žene, plavajo romarska bandera in mašni plašči, tam plava siva brada očaka, deroča voda je spodnesla njegovo mogočno postavo in zdaj plava med mašnimi plašči in banderi, okrog njega se počasi potaplja na stotine sveč, ki so se usule z nekega voza, mimo prinese velik kos lesa, odtrgano stranico nekega voza, in se je oprime, kdo bo pripovedoval stare zgodbe, če utone, kakor so se utapljali v vesoljnem potopu biblijski očaki, ne sme utoniti, še veliko zgodb ima na zalogi. In kje na dnu jezera je obležala dragocena monštranca, kje so kelihi? Na to zdaj nihče ne misli, še župnik ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani