nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zamahne od strani, da topo tlesne ob bok sedečega telesa, ne ga tepsti, zakliče neka ženska, mogoče je, mogoče je, ne ga tepsti, kakšen surov svet je naenkrat to, kam smo padli ljudje. Moški zaječi ter splašeno in začudeno pogleda v oči, kaže, da ne more razumeti, kaj se je pravkar zgodilo, saj se je ta silak še malo prej šalil, ko ga je žokal s tisto palico, zdaj ga je udaril. Preden se je zares ovedel, da ga tukaj tepejo, pred očmi neumnih kmetov, je priletelo z druge strani, kaznujejo ga v javnosti za nekaj, česar ni storil, zato kerga boli trebuh in je sedel k drevesu, je takorekoč telesno kaznovan na sramotnem odru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani