nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Pridi, reče in si že zavezuje visoke čevlje, pridi, in ženski odpahneta škripajoča vrata, skačeta čez luže na blatnem dvorišču in smukneta pod skedenj, tam je pokrit voz, s katerim potuje romarski vojvoda, potegnili so ta voz kar pod skedenj, da njegove vsebine ne bi bilo treba raztovarjati, od tam prihaja silno ječanje. položi prst na usta, posluša, previdno stopi k potovalnemu vozu in odgrne povoščeno platneno streho.
V medli jutranji svetlobi Katarinine oči vidijo valovanje rdečkastega mesa, ki se giblje med kupi oblačil in kocastih odej, nekje iz te gmote prihaja ječanje in stokanje, iz tega mesnatega morja, ki plivka po vozu, se iztrga, da hoče odskočiti, ampak ne more, njen pogled je priklenjen k temu mlahavemu gomazenju, radovednost in moč nenadnega prizora sta močnejši.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani