nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ljubi, dobri varuh moj, / bodi vedno ti z menoj, / noč in dan mi stoj ob strani, / vsega hudega me brani.
Za steno so se premikale krave in godrnjale v svojem kravjem počitku, to jo je pomirjalo, še bolj bi jo pomirilo, ko bi vedela, da je, se pravi, ki ga je klicala, blizu, zelo blizu. Sredi noči jo je prebudilo grmenje, po strehi je zaštropotal dež, iz tistih črnih oblakov nad gorami, pod katerimi je lebdela kristalna svetloba, se je zdaj končno ulilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani