nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Med Amalijinim smrčanjem in skovikanjem iz bližnjega gozda, med oddaljenim romarskim petjem je bila naenkrat spet čisto sama. Vedela je, da ne sme misliti nanj, mislila bo na ljudi, ki jih je pustila same, mislila bo na očeta, ki je ostal sam, na, ki leži pred hišnim pragom in ob vsakem šumu dviguje glavo čakajoč, da bo prišla. Nenadoma je imela obraz čisto moker od solz, in ko je že spala, je pomislila, da ne sme zaspati, ker bodo prišli tisti prijazni hudiči, ki se je dotikajo natančno tako, kakor hoče sama, čeprav proti njeni volji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani