nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Tam zgoraj je bila Zlata skrinja, lebdela je nad njihovimi glavami, kakor je čez dan potovala nad njimi med krošnjami dreves, tako je zdaj lebdela, njihov cilj in edino varstvo. Nikjer ni bilo domače strehe, vaščanov, ki dihajo v sosednjih hišah ali na sosednjih hribih, ni bilo someščanov, ki v ozkih ulicah še zadnjič zavpijejo na nemirne otroke, ko je slišati mestne stražnike, kako se pogovarjajo pod okni, petje zablodelih pijancev, vse je bilo drugače. Z nočjo je v romarsko spanje prišla samotna negotovost, v spanju je bil vsakdo sam, v sanje so prišle spake noči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani