nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Joyceov učenec, poved v sobesedilu:
Nazadnje je v celici, ozki kakor hodnik, šest korakov v dolžino, dva v širino. Visoko pod stropom je luč, vso noč gori, v zenicah mu plešejo rdeče žarice, s kosmato deko se pokriva čez oči, vso noč ne more zaspati. Zadaj za žarino, tam kjer so globoke notranje oči, ki so skrite pred lučjo, ki v globini glave, v globini prostora premagujejo čas, tam se pred notranjim pogledom vrstijo nervozne slike tržaškega pristanišča, meglenih ljubljanskih in še bolj meglenih londonskih ulic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani