nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Le da je bilo zdaj sonce visoko na nebu in so se mu odpirale vse pore utrujenega telesa. Teklo mu je po senceh in čez obraz, pred očmi pa je imel samo požgano travo, nobene, nič hladu, samo bleščavo in vročo, sparno prst na poljih, ki so se svetlikala na ozadju novega prizora.
Tako je Ot stopal nazaj s sodnima stražnikoma na levi in desni in z izmozganim kljusetom za seboj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani