nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Konju je spustil povodce in utrujena žival je zadovoljno stopala po gozdnem obronku, da je ob mečih čutil njeno toplo, prijetno, utrujeno valovanje, rahlo natezanje in mišic, drgetanje kože in gladko planje zdrave krvi pod njo.
To jutro, to drhtenje rosnih kapljic na listju, sveže, sveže; meglica, ki se je prelivala spodaj ob zemlji, grmičevje, potok, nikjer nobene poti - prava znamenja svobode, v katero je zdaj jezdil Ot, prostranstva, ki se je na vseh koncih odpiralo njegovim očem, sama odprtost vsepovsod. Za njim pa noč te dežele, z vsemi njenimi hudimi dejanji, plameni, ropi, čarovnicami, verovanji, zlimi duhovi, ki jih zemlja skriva v svojem naročju, ki se pretikajo okrog hiš vsako uro dneva in noči, ki lezejo ljudem pod kožo in v srca, ki obsedajo živali, da žalostno poklekajo na prednje noge.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani