nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Ni vedel, kdaj, ampak držal je čilega mladca, tega zdravega morjačka za vrat, renčal je in rohnel, grčal, in steklina mu je zakrivala zrkla in modri bes mu je zbarval obraz in potlej je ugriznil vanj, v mehko, voljno, napeto, sočno kožo, v zdravo kožo, polno pretakanja življenjskih snovi, vode, hranljivih reči. Njegove suhe pesti so tolkle, da se je mehkužna stvar spodaj vdirala in pogrezala, raztapljala; česar niso storile pesti in zobje, so nohti, gladke osti razgreble mehko površino, da so spodaj cveteli veliki mehurji tople krvi. Tisti je ležal na podu in dihal krvavo slino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani