nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
To je noč, ko njihovi ljudje v mestu za hišna vrata zatikajo pamflete.
To je noč, ko se ostrijo noži za cesarjev vrat.
Ta mirna meščeva noč, ko se cesar obrne v snu od nenadne grozne slutnje; ta noč, ko ogleduhi prežijo v krčmah in na ulicah na vsako izgovorjeno besedo, na slehernega sumljivega človeka, ta noč, ko že pomirjena po papirju v soju svečave in prepisuje stroškovnike za rablje, sodnike, prisednike, pisarje, obtožitelje in zagovornike; ta noč, ko njen oče izsušen in utrujen s podplutimi očmi v sodnem stolpu izprašuje obsojenca; ta noč, ko v hiši Kazlja ugašajo luči in laški poet sopeč leze k v posteljo; ta noč, ko možicelj spi v gostilniškem hlevu nekje na Krasu z nemirnim snom med svojimi srebrniki; ta noč, ko vsi ti vojaki slednjič preglejujejo in mažejo z lojem in loščijo svoje okovane puške, svoje nabojnice in sablje, ko drgnejo svoje nove usnjene jermene in previdno zlagajo skupaj paradne uniforme; ta noč, ko nihče dobro ne spi, ko osumljeni v
strahu z zenicami po stropu kroži in ne ve, ali bo dočakal jutra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani