nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Roke so mu drhtele in zadaj v zrklih je nabijalo, v prsih pa se je nabiral gost izvleček in izbljuvek, ki bi ga bilo treba izkrehati in izpljuniti naravnost v to brezbarvno prelivanje njenega pogleda.
Prav v grlo je segla brozga, ko se je ozrl dol k temu razgaljenemu telesu, k tem razkrečenim nogam, ki sta kot dve beli kači negibno ležali na postelji, nad njima pa se je dvigala grmada oblačil, ki so jo roke trdno sprijete tesno držale navzgor in skupaj. Te tanke meče in ta izbočena kolena, tisti temni trikotnik zgoraj, ta žival, ki brez glave in vsega drugega živi svoje samostojno življenje in čaka na kdo ve kaj, nemara na to, da se bo nekakšen rdeč zaril v te cevčnice in brstišča; na nekakšno mehansko opravilo, na nekakšen ponavljajoči se postopek, enak vsem drugim enakim, administrativnim opravilom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani