nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
A gledal je v obraz, v te vodene oči z bebastim pogledom, ki zre iz nič v nič, ki ga nobeno izkustvo in nobena misel ne obžarja. Roke so mu drhtele in zadaj v zrklih je nabijalo, v prsih pa se je nabiral gost izvleček in izbljuvek, ki bi ga bilo treba izkrehati in izpljuniti naravnost v to brezbarvno prelivanje njenega pogleda.
Prav v grlo je segla brozga, ko se je ozrl dol k temu razgaljenemu telesu, k tem razkrečenim nogam, ki sta kot dve beli kači negibno ležali na postelji, nad njima pa se je dvigala grmada oblačil, ki so jo roke trdno sprijete tesno držale navzgor in skupaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani