nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Gledal je sij svečave in plešočih senc na njenem obrazu, videl je tisti brezskrbni in administrativno raztreseni izraz v njenih vodenih očeh in čutil, da mu ne drhti samo list papirja v rokah, da se drhtavica seli po vsem telesu, da v senceh in zadaj v zrklih nekaj nabija in pritiska. Nikoli doslej še ni opazil, kako brezupno zanemarjeno ji tiči na vrh glave tisti zmršeni spetih in zlepljenih in zamaščenih las, kako odurno ji štrlijo ličnice, kako zverižen je ta nos in kako tanke so stisnjene ustne sredi obraza. Sredi pomodrelega in bledega in izsušenega obraza na tankem vratu, nad visokim čipkastim ovratnikom, nad to temno obleko, pod katero se skrivajo koščeni udi in skrivljen hrbet in noter potegnjeni trebuh in neumiti smrad pod njim; ki ga je zdaj začutil, ki mu je bušnil v obraz, koje legala na posteljo in dvigala krilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani