nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Dve sliki, poved v sobesedilu:
Toda v njegovih prsih narašča tesnobna groza, ko jo gleda, kako iz dneva v dan in vse bolj nemirno predeva po vsem prostoru pisma, ki jih prinašajo neznanci, kako je vse bolj redkobesedna, kako kroži brez odnehanja med tisto sliko in temi pismi, kako se na njenem obrazu riše negibna slutnja. In bolj ko govori o preizkušnjah, ki jih moramo sprejeti, o milosti v skrbeh in trpljenju, bolj tudi sam čuti, da to, kar se dogaja v tem prostoru, sega čez njegove moči. Njen zmeraj bolj brezumni obraz in njegove čudne sanje, ta fotografija in tista gozdna jasa, vse to je samo daljni odsev nekih dragih dogodkov, obrobje neke strašne igre, ki je on več ne more razumeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani