nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Avestina, poved v sobesedilu:
Tega ne vesta in ni pomoči: prav v takšnih okoliščinah se začenja zgodba o nenavadnem človeku, ki že v času svojega zemeljskega življenja prerašča v legendo, o človeku, za katerega se ne ve, ali je prišel iz knjig ali pravkar potuje vanje, o katerem po širnem prostoru od Donave doJadranskega morja skupaj z njim potujejo zgodbe, ki si jih pripovedujejo po literarnih salonih, v vaških krčmah, na vlakih, ladjah in ob tabornih ognjih na gozdnih jasah, in ki si jih bodo poslej pripovedovali tudi na postajah ljudske milice.
Medtem ko se torej dežurna miličnika nemo gledata in si ne znata odgovoriti, kaj naj napišeta v zapisnik, sedi besedni tihotapec na pogradu. Nekoliko je žalosten, ker so mu odvzeli šal in vezalke, saj se vendar ne namerava obesiti, in nekoliko je jezen, ker so mu odvzeli aktovko, polno listkov, popisanih z drobno, samo njemu razumljivo pisavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani