nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Avestina, poved v sobesedilu:
Zato bi bilo treba to zgodbo pripovedovati ali brati v jutranji uri po dolgi vinski noči, najraje na slovenskem Krasu, med prebujanjem ptičev, med hojo, z roso na čevljih, in sicer v nepovezanih stavkih, s premolki, v katerih bi bilo rečeno tisto, kar sploh ne more biti izrečeno. Ali pa ob tej jutranji uri, ko sedim, nespečni človek, v sobi nad Donavo v Ottensheimu in pišem te vrstice in gledam, kako se nad reko skozi ostanke noči v jutro vlečejo bele meglice.
Miličnika seveda ne moreta vedeti, da imata v zaporu človeka, ki govori besede vseh teh jezikov, ki sluti vse besede vseh jezikov in ki v torbi na drobnih listkih nosi zasnutek neke bodoče aleksandrijske knjižnice, ki bo vsebovala besedila vseh izgubljenih in pogorelih rokopisov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani