nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Uro je potreboval in to ga je tako razbesnilo, da se je zagnal v noč in dež, še preden je utegnil reči lahko noč. Tekel je divje in noro, ne blata ne kamenja ni čutil, pred očmi je imel tisto toplo sobico tam spodaj, kad, oba sta v kadi, ne, na postelji, mogoče celo na stolu, to je imel pred očmi in tekel je ko nor, v drevesa se je zaletaval, pot otipaval, odrgnjen, pobit, razbit, zlomljen, pod nosom je začutil toplo kri, slano tekočino, kri, prekleto, onadva pa tam na podu v vseh fantastičnih položajih, ki so opisani v vseh knjigah o spolnosti, kar jih premore ta svet, zdravnik je, beli gospod s tankim svedrom luknjačem, z belim dolgim kurcem je doktor in zato pozna vse te knjige in vse te položaje in s tako stvarjo je mogoče čuda napraviti. Kljub silnemu divjanju ga je začelo mraziti, ustavljal se je, utrujen je postajal, srce mu je tolklo, silno bolečino je čutil ob strani, kar je preveč, je preveč - vsega fizis ne zmore.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani