nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Kurbe, kurbe, kurbe zajebane, reče in trešči z nogo ob steno, v avto ste me fuknili, in čuti topo bolečino tik nad dlanjo in vidi svetlo obvezo na roki, prasice krvave kurbinske, moje razmesarjeno, razbičano telo ste stlačili v ta črni avto, in čuti, kako mu kri zaliva oči, in vidi kri na ostankih stekla, ki štrlijo na vse strani, in belo obvezo, natopljeno s krvjo, in sluti razprto žilo v zapestju.
K okencu se vzpenja in nič ne razbere, po njegovem spečem mestu ga vozijo, ko ranjeno, zaprto žival me vodijo, reče, po ulicah njegovega mesta, to je jasno, in vendar ne more ugotoviti smeri, spoznati strani, nori labirint povsod.
Zdaj črna žival s hropečim glasom zastane, pokašljuje, zunaj glasovi, potem se s silnim, kovinskim hrumotom odprejo nekakšna vrata in žival se zgane, samo malo, nekaj metrov, zadaj pa tista vrata treščijo dol.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani