nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Njegova težka roka sloni na ramenu, komolec je točno na ramenu, spodnji del pa visi čez kot cunja, kot kakšno vzmetenje niha v praznem prostoru. Tako roka dvakratno visi, najprej pri komolcu, vztrajno obešenem na koščeno ramo, potem pa še spodaj, pri dlani in prstih, ki so uperjeni v natančno določeno točko, v jasen cilj pod seboj, pa ne najdejo pravega razloga, da bi se pomaknili. Potem se vse skupaj zaziba in zdaj se roka pri komolcu nenadoma, kakor bi se zgodilo slučajno, kakor bi temu premiku botrovalo kako naključje, nenadoma se tam zgoraj premakne, da dlan in prsti silovito poprimejo za oblo, napeto dojko, da se vsa zamaje pod njihovim pritiskom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani