nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Črna reka skozi zenice in topel pritisk mehke dlani na temenu, ko odpira oči in se oblike spravljajo skup v znane podobe, ko mu kanejo hladne tekočine rizlinga na ustne, ko na široko odpre oči in dolgo dolgo zre v črno nebo nad seboj, brez razpoke, brez zvezd v črno nebo nad seboj, ko reče: še zmeraj ni deževalo, sranje.
Gost, valujoč zrak tople noči objema vse človeške, snovne, prečloveške postave, vse posameznike v skrivnostni druščini, šepetajoči in čarovniški, ko se pomikajo dolgolase mestne huliganske barabe skozi visoke trave, med prastarimi drevesi, ko križajo poti in potočke. Kam so namenjeni nočni popotniki, v dalje, peščena obrežja, kdaj so potihnili v silnem kričanju, kdaj zbrali v tiho skupinico, kdaj je v njihovih grlih zamrl krik v ta vlažni šepet temne noči?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani