nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Zelenkasti, mastni ostanki jedi na krožnikih, lesketajoča visoka okna na zahodni steni, peneči pivasti mehurčki, žlahtna zlatnina rizlinga, rdeče zapečeni kotleti, mastni soj vseh aluminijastih predmetov, sledovi krpe na svetlih mizah z ultrapasom, velika rdeče šahovnica na tleh, srebrni kotli, svetleči, znojni, s kapljicami po vsej svoji ogromni površini, izbuljene oči, rdeči jeziki ven, v juho, v krožnik, pokvarjeni zobje, gnili, zlati, popacane srajce, zamaščeni ovratniki, rdečkaste, napihnjene klobase, surovo meso s krvjo spodaj v krožniku, kot slikarjeva paleta posvinjani predpasniki, migetajoče zadnjice strežajk v zelenih uniformah, zabuhli prsti, segajoči v goste omake po meso, omaka po prstih, po rokah, oblizujoča velika volčja usta, prežvečena hrana v ustih, zdrizasto, vlaknasto meso, rezanci, raz ustne viseči, špageti, špageti, gost, pasuljast fižol, solata s kapljicami bučnega olja, škatlasti, okrogli, razvlečeni obrazi, tresoči se podbradki, telesa, velike
riti, razlezene čez majhne stole, pene piva na brkih, okrogle kretnje, postavljajoče posode na pladnju, nož v mesu, globoko v surovo, rdeče površine vlakna trgajoč, kurje drobovje, črno, umazano, smrdljivo, na kuharičini mizi, čofotanje odplak v mastne ob mizah, polzenje zdrobljenega mesa skozi mline, stroje za mletje, ribje glave, mesarska, surova opravila.
Žrtježrtježrtje Nekateri bojo kmalu večerjali, pravi Vatovic, jaz pa prihajam na kosilo. Ničesar v želodcu, nič toplega v sebi, ves božji dan s takim organizmom, ki žre samega sebe, po vročemu mestu, po predavanjih, sestankih, pogovorih, ves božji dan brez koščka hrane v telesu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani