nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Silna lakota ga žene vzdolž vlažnega zidu in sunkovite kretnje s svojo težnostjo, s svojim naprej, naprej kmalu potegnejo najprej roke, najprej glavo, ki visi čisto naprej v prostor in niha tam pred naglico telesa. Od samega hitenja ima obe roki in glavo, knjige naprej z rokami naprej kot tipajoče v temo. Zdaj se zganejo za neenakomernim, raztrganim ritmom še noge, prestopni korak, poskok hitreje, nenadoma teče, ne ozre se na semafor, na klic, žvižg, kampavičakajte, nič se ne ozre, zdaj ni več obstanka, postanka, divje teče, vse razbolelo telo, od lakote, živcev, konjaka na prabitne dele razdeljeno, razpuščeno, razpadajoče telo v divjem diru pušča za seboj cestni tlak, prašni, vroči črni asfalt na pločniku, ulica se razmika, potegnjeni, elipsasti obrazi na obeh straneh, okenske izložbe, ploščaste, svetle, neznani predmeti v njih, vrata, stopnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani