nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Nekaj časa kar tako stoji na drugi strani ceste, z dlanjo nad očmi, in občuduje temačno gmoto, s petami se zaziblje na robu pločnika, potem pa kar zdrsne dol, nekaj zakliče, nekaj pomaha, potem pa kar zdrsne dol in steče čez cesto kljub avtomobilu, ki jezno hupa, čez teče in njegova postava se stopi s temnim pročeljem, tako da izgine že prej, da ga ni videti že veliko prej, preden se skozi velika vežna vrata potopi v temno hišo. Na stenah so vlažni madeži, čudne spake, vmes pa čičke čačke. Vsega ne more razbrati, četudi gre z očmi čisto zraven, največja je pač razpolovljena, pizda piše na sredi s tako debelimi črtami, da se ponekod pokrivajo in kvarijo čiste linije spretnega risalca z umirjeno roko in jasnimi, enostavnimi potezami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani