nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
To je, da je imel Rdečebradec srce trše od kamna.
Ti črni vlažni madeži na stenah, ta prašna preproga na tleh, ta telefon Kranj, ti polomljeni stoli vsenaokrog po prostoru, ti plakati z razviharjenimi živobarvnimi podobami, velikimi parolami , ti živi plakati med madeži na stenah ( 3), te zdrajsane počečkane mape po mizicah, to staro pohištvo, ti žalostni kupi časnikov po tleh, po razbitih stolih, te steklenice z ostanki vina in žoltega konjaka, ta vlažni smrad zajeden v vse kotičke, ti hreščeči glasovi dopoldanskega programa ljubljanske radijske postaje, ti napotki za turiste, ti , ti , ti , te knjige, ta ČLOVEK MRTVAŠKIH LOBANJ, ta SLOVAR TUJK, ta SLOVENSKI PRAVOPIS, vsa ta krama, ta duh, ta zrak, ta glas, vse to je tam, kjer Vatovic seda na rob mize, kolne, meče papirje po tleh, kjer Vatovic prostaško zmerja nered tega prostora, to zmedo v prostoru, v njem, v njegovih zmehčanih, ki se tega dne ne morejo zbrati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani