nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Zločin Bernarda Tula, poved v sobesedilu:
Pa tudi kadar se je zgodilo, da mu jih je življenje s silo tiščalo v možgane, je skušal čimprej zamahniti z roko - kajti čim bolj je razglabljal in skušal razvozlati to zmedeno štreno, tem bolj se je vse skupaj zapletalo, temnelo in se pogrezalo pred njim, podobno smolnati kepi, ki se je sicer dala nekoliko razvleči, v oprijemljiv obraz pa se ni nikdar raztegnila. Vedel je, da krožita po svetu dve besedi: država in domovina; tudi do njega sta našli pot - ampak bili sta tako tuji, tako čudovito podobni, druga v drugo zapleteni in zamešani, da jih je ločil samo po zvoku, ki sta ga njuni imeni sprožili na njegovega srca. Ko se je premetaval po tujih cestah s trebuhom za kruhom, ko je umiral na fronti sredi karpatskega snega, ko se je skoraj izgubil v ruskem ujetništvu - takrat se je beseda „domovina" kar sama porodila v njem, zazvenela na njegovih ustih preprosto in domače, zavonjala po sveže preorani zemlji ter kanila na dno njegove žalostne in užaljene duše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani