nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Vtaknila je kazalec v usta, ga sesala kakor nedolžno dekletce v prijetni zadregi ter plavala z očmi po sobi, kakor bi iskala nekaj že zdavnaj izgubljenega. Romala je s pogledom po sivkastem stropu, mimo pajčevine v kotu, ki je potrepetavala v lahni jutranji sapi; mimo podobe v spomin na prvo sveto obhajilo; mimo Kristusa na Oljski gori in mimo pobledelih fotografij svojih treh razkošnih sestrá, dokler ni njen pogled švignil skozi odprto okno v zlato poletno jutro. Veje so vihrale v hladnem vetru, dozorevajoče žito se je prelivalo po njivah, čez trhlo, na pol polomljeno vrtno ograjo so se osipali košati cvetovi uvelih vrtnic v cvetni prah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani