nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Življenje in delo Venca Poviškaja, poved v sobesedilu:
Ta posel opravlja samo tiste dni, ko je prehlajenin ima popolnoma zamašen nos, pa še takrat se drži, kakor bi se mu godila nečloveška krivica, čeprav mu gospodinja streže z jedjo kakor bolniku in ima v malhi steklenico močnega žganja, ki ga še pred mrakom položi v posteljo in zaziblje v sladke sanje. Trava v tistem koščku sveta ne poganja, tla so nastlana s starimi obtolčenimi piskri, razbitimi krožniki, steklenicami in drugimi odsluženimi rečmi. Ob vlažnem hišnem zidu pa rase v samoti in večni senci bolehno, z mahom in gobami poraščeno, skrivenčeno drevo, za katerega vedo samo kokoši, ki grebejo okrog njega, koprive, ki ga duše, podgane, ki včasih švignejo po njem na kaščo, in kuhinjski lijak, ki se navadno odteka k njegovim koreninam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani