nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Tantadruj, poved v sobesedilu:
Odkar mu je bila mati nekako dopovedala, da bo srečen šele takrat, ko bo umrl, je bila ta želja v njem tako živa, da je pravzaprav živel samo zanjo.
Zdaj je bila izpolnitev te želje spet blizu, zato je hodil tako hitro, da so veselo cingljali številni kravji zvonci, ki jih je imel z jermenčki privezane na dolgi vrvi, vrv pa obešeno na obeh ramenih, prekrižano čez prsi in ovito okrog pasu. Tantadruj pravzaprav ni hodil, temveč je poskakoval, ker je tako zahteval ritem njegove pesmice, ki mu jo je bila zložila hroma Tratarjeva Jelčica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani