nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Tantadruj, poved v sobesedilu:
Spet so me obiskale tiste zlate ure, ki me vsega presvetijo in prezvonijo, da zapoje v meni radostno, kakor zapoje visoki poletni dan, ki obstane sredi zelene doline. Bilo je preveč lepo, zato sem vedel, da se bo vse kmalu stemnilo v tisto neznano in nepojmljivo hrepenenje, pomešano z grenkosladko tesnobo, ki me začne potiskati k pisanju. A vendar sem bil tako srečen, da bi rad vsemu in vsem povedal, kako lepo je živeti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani